17.01.2019
Projekt podpira MVZT

Angleška stran/English version

Iz o COKS - Center odprte kode Slovenije

Skoči na: navigacija, iskanje

odprto kodna in lastniška programska oprema

Uporaba računalnikov je relativno nova stvar, trg programske opreme je doživel velik razcvet v zadnjih 15 letih, ter tako ponujal ogromne možnosti zaslužka. V tako kratkem času je nastala praktično vsa programska oprema, ki je trenutno v uporabi. Hiter razvoj računalniške in programske opreme se nekoliko umirja. Čeprav je še vedno veliko število inovacij, so te manj revolucionarno vplivajo na samega uporabnika. Center dogajanja v računalništvu pa se seli predvsem na področje interneta. V tej kratki zgodovini računalniškega programja je bila lastniška programska (LP) oprema glavna nosilka razvoja, saj je pretekla in obetajoča komercialna uspešnost ponujala več sredstev za inovacije. Lastniška programska oprema še vedno ima močan položaj na trgu, hkrati pa vedno več konkurentov iz sveta odprte kode, ki se je v začetku razvijala nekoliko počasneje. Sedaj uspeh komercialnega programja temelji predvsem na prodajnem osebju, velikim vložkom v marketing, PR, lobiranju in na starih lovorikah. Številne nove ideje se rojevajo ravno v odprto kodnih projektih. OK je tako pogosto nosilec razvoja, LP pa je marsikdaj sledilec. Dober primer so spletni brskalniki. Odprto kodni projekti počasi in zanesljivo pridobivajo na pomenu v svetu programja.

Primer spletnih brskalnikov

Verjetno poznate odprtokodni brskalnik Firefox, ta je najbolj pridobil na popularnosti med uporabniki zaradi vgrajenega iskalnika, odpiranja strani v zavihkih in hitrejšimi izdajami varnostnih popravkov. Inovacije so se pojavile najprej v odprto kodnih rešitvah, novitetam je kasneje sledil tudi Internet Explorer. Firefox v Sloveniji po IPROMovi raziskavi uporablja že 35% uporabnikov, po mednarodni raziskavi pa skoraj 45% uporabnikov, kar je izredno veliko glede na to, da dobimo MS Internet Explorer že ob sami instalaciji najbolj razširjenega operacijskega sistema, Firefox pa je potrebno dodatno instalirati.

Primerjava OK in LP

Odprto kodno programje Lastniško programje
Uporaba prosta uporaba, distribucija, dovoljeni posegi v kodo uporaba dovoljena pod strogimi pogoji
Lastništvo v javni lasti lastnik je podjetje, korporacija
Cena pogosto brezplačni plačljive uporabniške licence
Varnost Zaradi prosto dostopne programske kode večja možnost odkrivanja varnostnih napak, krajši čas med ugotovljenimi varnostnimi pomanjkljivostmi in izdani varnostnimi popravki. V začetni fazi je več možnosti zlorab, ko projekt „dozori“ so programi bistveno varnejši. Manjše možnosti odkrivanja varnostnih napak, varnostne popravke pripravljajo le programerji znotraj podjetja, ki je lastnik kode, slabša odzivnost v primeru odkritja teh napak, programerji so odvisni od ciljev uprave teh podjetij in časa ki ga imajo na voljo za popravke.
'Razvoj decentraliziran, uporabniki sodelujejo pri razvoju, razvoj poteka v skupnostih. Razvojni cilji izhajajo iz idej, potreb uporabnikov in želji po zagotavljanju novih funkcionalnosti. centraliziran, zaprt in ciljno usmerjen razvoj, razvojni cilji so podrejeni doseganju dobička in komercialni uspešnosti.
Prednosti Nižji stroški uporabe, močna podpora obstoječim uporabnikom, odprtost kode omogoča večjo svobodo poslovnim uporabnikom pri izbiri izvajalcev storitev implementacije, vzdrževanja, podpore in drugih storitev. Pomembna prednost so nižji skupni stroški lastništva programske opreme in odzivnost. Moč kapitala in moč marketinga, dobro razvite prodajne poti so prednosti podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem rešitev. Prednosti za uporabnika so v razširjenosti in splošnem poznavanju uporabe programskih rešitev.
Slabosti V začetni fazi imajo veliko hroščev, ti v zrelejši fazi odpravijo.

Programske rešitve so pogosto zapostavljene in manj poznane javnosti zaradi necentraliziranega marketinga jih uporabniki pogosto ne poznajo.

Možnost vdiranja v zasebnost zaradi zaprtosti programske kode uporabnik ne more vedet kateri podatki se prenašajo na strežnike. Kompleksnost uporabniških licenc lahko povzroči, da uporabnik krši pogoje licence ne da bi se tega zavedal in je za to tudi sankcioniran. Uporaba zaprtih standardov "priklene" uporabnika na eno programsko rešitev.